|
Video
 Bistrica
ob Sotli leži v zavarovanem območju Kozjanskega regijskega
parka, ki je 196 km2 zajema območje med Sotlo,
Savinjo in Savo, tam kjer se predalpski gozdnati očaki
Rudnice, Bohor, Vetrnik in Orlica preko vinogradniških
gričev spogledujejo z obsoteljskimi ravnicami.
Številna
hribovja, grape in soteske, skalni osamelci, fosili,
aragonitni ježki, kraške globeli, jame, brezna, slapovi,
izviri, močvirja, sadovnjaki in suha travišča sestavljajo
naravno okolje, ki ga naseljujejo mnoge izjemne rastlinske
in živalske vrste.
Prebivalci so v teh krajih od prazgodovine do današnjih dni
z prazgodovinskimi grobišči, poznoantičnimi naselbinami,
gradovi, cerkvami, samostani, trgi, kmečkimi domačijami in z
bogatim ljudskim izročilom ustvarili izredno bogato in
privlačno kulturno krajino.
 I
zjemnost krajev dopolnjujejo grajske stavbe, ki so nastajale
že od 10. stoletja. Ohranjeni gradovi Pišece, Bizeljsko,
Podsreda, Podčetrtek in Olimje ter razvaline Kunšperka,
Kozjega in Pilštanja, nam še danes pričajo o pomenu
pokrajine ob reki Sotli in Bistrici v preteklosti.
 Med
objekti sakralne dediščine je prav posebnega pomena eno
najstarejših kultnih središč na Slovenskem, Svete gore nad
Bistrico ob Sotli z Marijino cerkvijo in štirimi kapelami,
ki še danes privabljajo romarje iz različnih držav.
Področje
daje turistom, popotnikom, naključnim obiskovalcem ter
prebivalcem veliko priložnosti za odkrivanje, uživanje in
sprostitev, saj se le-tu nenehno medsebojno prepletata
naravna in kulturna dediščina.
|
